LIFE RESTORE FOR MDD
Splošne informacije
Projekt ‘LIFE RESTORE za MDD – ohranjanje in obnova habitatov poplavnih gozdov ob Muri-Dravi-Donavi’ je skupna pobuda Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije za ohranitev in obnovo največjih čezmejnih poplavnih gozdov v UNESCO Petdržavnem biosfernem območju Mura-Drava-Donava (TBR MDD). Partnerji sodelujejo pri spopadanju z degradacijo poplavnih gozdov, in sicer z obnovo in izboljšanjem 336 ha poplavnih ravnic, 54 km vodnih teles in mobilizacijo 996.000 m³ sedimentov s pomočjo rečne dinamike.
Regulacija rek, netrajnostne gozdarske prakse, širjenje invazivnih tujerodnih vrst, izguba raznolikosti, zmanjšanje genetske pestrosti in slabo usklajeno čezmejno načrtovanje obnove vplivajo najbolj negativno na stanje teh habitatov. S temi grožnjami se spopadamo v okviru obnov na 29 lokacijah ob treh rekah. Tam projektni partnerji – ki jih sestavljajo upravljavci voda, naravovarstveniki, gozdarji, upravljavci varovanih območij, regionalni upravljavci in nevladne organizacije – ponovno povezujejo rečne rokave, revitalizirajo rečne brežine in spreminjajo območja z neavtohtonimi drevesnimi vrstami v naravnejše poplavne gozdove. Obnovitvena dela spremlja obširno osveščanje javnosti, okoljsko izobraževanje in spremljanje učinkov projekta.
izboljšanih poplavnih gozdov
mobiliziranega sedimenta
ponovno povezanih stranskih rokavov in revitaliziranih rečnih strug
Zemljevid projekta
UKREPI
Z namenom vzpostavitve pogojev za naravno pomladitev gozdov bodo na 4 lokacijah obnovljeni naravni morfološki procesi. Hidrološke razmere poplavnih gozdov bodo izboljšane s ponovnimi navezavami stranskih rokavovna glavne tokove rek na 14 lokacijah. Naravni gozdovi bodo ohranjeni, spremenjeni in izboljšani,na 11 lokacijah bodo območja tudi pogozdena. Načrtovanje integrativne čezmejne obnove rek na 3 pilotnih rečnih odsekih bo zagotovilo trajnostne rezultate ukrepov. V prizadevanja za obnovo bodo vključeni komunikacija, osveščanje, izobraževanje in nadzor.
Novice
Habitatni Tipi
Načrtovani ukrepi v sklopu projekta LIFE RESTORE for MDD se osredotočajo na dva ključna habitatna tipapoplavnih ravnic Mure, Drave in Donave. Prioritetni habitatni tip HT 91E0* Obrečna vrbovja, topolovja, jelševja in jesenovja in HT 91F0Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž velikih rek . Oba statesno povezana in odvisna od naravne rečne dinamike.
Te klasifikacije habitatov so izpeljane iz obsežnega okvira razvrstitve habitatnih tipov EUNIS (European Nature Information System), ki se uporablja po celotni Evropi. EUNIS vključuje širok razpon habitatnih tipov, od naravnih do umetnih okolij, ter vključuje kopenske, sladkovodne in morske ekosisteme. Vsakemu habitatnemu tipu znotraj sistema je za nedvoumno določitev in namene upravljanja dodeljena unikatna koda, ime in podroben opis.
Obrečna vrbovja, topolovja, jelševja in jesenovja(HT 91E0* – prioritetni habitat)
Ta habitatni tip sestavljajo raznoliki poplavni gozdovi, pretežno ob rekah in potokih. Za te gozdove so značilna drevesa, kot so bela vrba (Salix Alba), črni topol (Populus nigra), črna jelša (Alnus glutinosa) in veliki jesen (Fraxinus excelsior). Pojaljajo se na prsteh, ki so redno poplavljene, bogate s hranili in dobro odvajajo vodo. Ti gozdovi so ključnega pomena za biotsko raznovrstnost, saj zagotavljajo habitate za širok razpon vrst, še posebej za ptice, dvoživke, žuželke in številne sezonske rastline.
Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž velikih rek gozdovi (HT 91F0)
V tem habitatnem tipu prevladuje kombinacija doba (Quercus robur), dolgopecljatega bresta (Ulmus laevis), poljskega bresta (Ulmus minor), in vrst jesena, kot je veliki jesen (Fraxinus excelsior) ali ostrolistni jesen (Fraxinus angustifolia). Ti gozdovi so prilagojeni rednim poplavam ob večjih rekah. Vsebujejo bogat zelnat sloj in se pogosto prepletajo z drugimi tipi gozdov. Zagotavljajo habitate za številne vrste, ki odražajo njihov ekološki pomen in raznolikost.
SOFINANCIRANJE
So-financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali CINEA. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti CINEA.